Postojna in Pivka skupaj v iskanje novega vodnega vira

Postojna, 15. maj 2014 – Včeraj so predstavniki Inštituta za raziskovanje krasa ZRC SAZU, Občin Postojna in Pivka, RRA Notranjsko-kraške regije in javnega podjetja Kovod Postojna, ki s pitno vodo oskrbuje okoli 21.000 porabnikov in industrijo, podpisali pismo o nameri o vzpostavitvi novega, rezervnega vodnega vira za območji obeh občin. Gre za projekt, ki je sicer še v povojih, s katerim se bo skušalo zagotoviti bolj stabilno, neodvisno in kakovostno oskrbo s pitno vodo.

Vodovodni sistem Postojna-Pivka v občinah Postojna in Pivka oskrbuje preko 97odstotkov vsega prebivalstva. V dosedanjih analizah vzpostavitve rezervnih vodnih virov za sistem Postojna-Pivka se je ugotovilo, da vodovodni sistem trenutno nima zagotovljenih rezervnih zajetij za primer izpada vodnega vira Malni, iz katerega se napaja večina prebivalstva in industrije v občini Pivka in Postojna »Razlogov za iskanje dodatnega vodnega vira je več. Sicer pa je ideja o dodatnem vodnem viru prisotna že dlje časa, pred 25 leti so bile narejene poskusne vrtine za drugi vodni vir. Problem je ta, da Malenščica skoraj v celoti napaja tako Pivko kot Postojno, v primeru da pride do določenega izpada tega vodnega vira ali pa velikega onesnaženja,  nimamo druge možnosti, kot da se vodo pridobi iz drugih komunalnih podjetij, kar predstavlja ogromen logističen podvig in strošek. Ideja je sedaj dozorela, kajti tudi Uredba o pitni vodi nalaga upravljavcu oziroma lastnikom vodovoda, torej občinam, da morajo imeti rezervo za oskrbo prebivalstva s pitno vodo« je ob podpisu pisma povedal direktor podjetja Kovod Postojna Edi Šibenik.

Zaledje Malenščice je veliko, razteza se na 740 kvadratnih kilometrih, prav tako je velika količina vode, ki jo ta vodni vir ponuja. Vendar pa je zaradi številnih virov onesnaženja vprašljiva kakovost, je pojasnila dr. Janja Kogovšek z Inštituta za raziskovanje krasa. »Zadnje raziskave kažejo, da je v neposrednem zaledju izvir Raka v Rakovem Škocjanu tista najbolj onesnažena voda, ki potem doteka neposredno v Malne. Ob visokem vodostaju tja prispe že v 24 urah, ob srednjem vodostaju pa nekako v dveh dneh. Ne vemo še dosti o temu, ker ni bilo raziskav, od kje to priteka, vendar je ogroženost zaradi tega in številnih drugih virov onesnaženja Malenščice kar velika.« Nanoški viri, ki so sicer že vključeni v sistem vodooskrbe, kot tudi vodni vir Korotan (Korentan), ki je predviden za vključitev v sistem v okviru projekta Čista Ljubljanica, kot rezervni vodni viri ne pridejo v poštev, saj niso dovolj izdatni vodni viri, kar se še posebej pokaže v sušnih obdobjih.

Po pridobitvi finančnih sredstev, ki jih bodo iskali na RRA Notranjsko-kraške regije, bodo na Inštitutu za raziskovanje krasa ZRC SAZU začeli z različnimi raziskovalnimi metodami iskati obilen vodni vir, od sledilnih metod do izvajanja vrtin in analiz pridobljenih vzorcev vode.»Za dobro načrtovanje življenja na krasu, za izvedbo pomembnejših projektov, je potrebno dobro razumevanje tega okolja. Inštitut si je skozi desetletja nabral veliko znanja in tudi sposobnosti, da se teh vprašanj čim bolj učinkovito loti«, je dejal predstojnik Inštituta za raziskovanje krasa dr. Tadej Slabe.

Glede na dosedanje raziskave pa se že kažeta dve lokaciji morebitnega novega, rezervnega vodnega vira za Postojno in Pivko.» Dobro bi bilo raziskati za Planinsko goro proti Hrušici, kjer gre za dolomitni vodonosnik in verjetno dobro kakovost vode, in pa nekaj tudi na območju južnih Javornikov, kjer ni vpliva točk onesnaževanja, vendar pa bodo potrebne raziskave, ki je dobro, da se začnejo čim prej, saj bo za iskanje takega vodnega vira potrebno veliko časa in raziskav«, je pojasnila dr. Janja Kogovšek z Inštituta.

Fotografije: Foto atelje Postojna