Kmalu bo naša voda stekla po novem vodovodu

Leto se preveša v jesen in počasi, a vztrajno se  bliža tudi zaključek projekta obnove vodovnega sistema na območju občin Postojna in Pivka. Eden največjih infrastrukturnih projektov v našem lokalnem okolju poteka povsem v skladu z načrtovanimi aktivnostmi, tudi poletni meseci so bili dodobra izkoriščeni za vsa predvidena dela, ki bodo potekala še predvidoma konca oktobra, zaključek vseh del, s pridobitvijo uporabnega dovoljenja, pa bo 18. januarja 2018.

DINAMIKA IN POTEK DEL SE PREVEŠA V SAM ZAKLJUČEK

Na območju občine Postojna (Sklop 1) so dela v zaključnih fazah. Končujeta se odseka Malni-Mačkovec ter Malni-pretočna celica Mačkovec, ki bosta po zaključku spojena. Glavnina del je opravljenih tudi na trasi Mačkovec-vodohran Sovič, kjer se dela trenutno izvajajo na območju vojašnice v Postojni. Tu manjka le še zadnji, najzahtevnejši del izvedbe cevovodov, ki vodijo od vojašnice do vodohrana, kjer bo izveden priklop. Že povsem izvedena je sanacija Vodohrana Sovič, trasa od VH Sovič do RO Zalog, od RO Zalog do meje z Občino Pivka ter odcep Postojna – Kremenca. Zaključen je tudi odsek Korotan – Hrašče, v izvajanju pa še odsek Hrašče – Zalog, kjer so izvajalci že na območju Postojne. Na odseku cevovoda Grobišče – Rakitnik pa je cevovod položen do drevesnice Štivan.

Na območju občine Pivka (Sklop 2) se dela trenutno izvajajo na več objektih in sicer na vodohranu Kal, črpališču Zagorje, vodohranu Zagorje ter črpališču Neverke. Cevovodi na Pivškem so v večji meri zaključeni, ostalo je le še dokončanje le-teh v Selcah ter zaključni sloj asfalta na Postojnski in Snežniški cesti v Pivki

Poskusno obratovanje vodarne Korotan je bilo zaključeno 15. septembra, predvidoma 26. septembra pa bo vodarna pričela z obratovanjem in distribucijo vode v omrežje. Tudi na vodarni Malni potekajo dela skladno z zastavljenimi cilji. Dokončana je rekonstrukcija zajetja 2, kjer so zamenjane tudi črpalke, v izvajanju je pregrada ob zajetju 2 in delna obnova zajetja 1. Vsi posegi so z vidika izvajanja in koordinacije ob stalnem zagotavljanju nemotenega delovanja vodarne izredno zahtevni. Na sami vodarni so v zaključni fazi dela vezana na ultrafiltracijo in zamenjavo črpal ter elektro omar. V mesecu novembru se pričakuje pričetek poskusnega zagona tega segmenta, kar je pogojeno z nadaljevanjem del na drugih instalacijah in obnovi prostorov. Vzporedno se izvaja tudi fasada objekta, rekonstrukcija strehe in zunanja ureditev. Dokončanje vseh del na omenjeni vodarni je predvideno v mesecu januarju 2018.

 

ZARADI DEL NEKATERE MANJŠE CESTNE ZAPORE

Glede na glavnino zaključenih del, se v prihajajočih jesenskih tednih ne načrtuje posebnih posegov, ki bi ohromili cestni promet. Na Postojnskem velja do konca oktobra že vzpostavljena zapora ceste Grobišče – Matenja vas. Na Pivškem pa bo zapora ceste v naselju Selce odstranjena predvidoma do sredine oktobra. V mesecu septembru bo v Pivki, na Snežniški in Postojnski cesti, zaradi asfaltiranja, polovična zapora navedenih odsekov cest.

 

NAJZAHTEVNEJŠI DELI PROJEKTA SO MIMO

Kot že večkrat poudarjeno, gre pri projektu gradnje in posodobitve vodovodnega sistema Postojna-Pivka za izjemno zahtevno izvedbo in organizacijo del, ki pa jih vsi odgovorni, tako na občinah Postojna in Pivka kot na podjetju Kovod Postojna, d.o.o. ter s strani izvajalcev, izjemno dobro obvladujejo, nadzorujejo in usmerjajo ter realizirajo. Doslej večjih težav na projektu ni bilo, njegova izvedba povsem sledi ciljem in prvotno zastavljenim načrtom.

Vendarle pa velja poudariti nekatere dele projekta, ki so zahtevali poseben trud vseh, ki dnevno bdijo nad izvedbo projekta. Med bolj zahtevnimi deli, kar se izvedbe na terenu tiče, je bila zagotovo sanacija vodohrana Sovič in izvedba cevovoda od Streliške ceste do vodohrana Sovič, predvsem zaradi bližine obstoječih cevovodov, arheologije in zelo strmega terena. Poseben izziv v času celotnega trajanja projekta pa je zagotovo izvajanje del na območju prometnih povezav, torej v času prometnih zapor, kjer so izvajalci omejeni in zato skrajno dosledni pri izvedbi v želji, da bi bila dela opravljena čim hitreje zavoljo nevšečnosti, ki jih ima izvedba na potek prometa. Kljub temu, da bo projekt izjemen in prepotreben infrastrukturni doprinos obema občinama ter da so bile vse zapore le začasne ovire, ki so povečini že mimo, so se namreč uporabniki cest marsikdaj odzivali nerazumevajoče, kar je še dodatno oteževalo samo izvedbo del.

Naložbo sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Kohezijskega sklada.