Biooglje, neizkoriščen kakovosten dodatek za kmetijske površine

V letošnjem letu kot partnerji izvajamo zanimivo študijo izvedljivosti, s katero raziskujemo možnost predelave bioloških odpadkov v ogljikovo fosforno gnojilo in v biooglje s pomočjo pirolize Pyreg. 

Občini Postojna in Pivka namreč ležita na kraškem svetu, kjer gozd pokriva 60% površja in nudi velike količine biomase oz. zelenega odpada, ki bi ga bilo s primerno tehnološko predelavo smiselno izkoristiti kot biooglje (100% dodatek biološkega izvora za izboljšanje in regeneracijo kmetijskih površin). Biooglje preprečuje izpiranje hranil v podtalnico, kar zagotavlja boljši izkoristek organskega gnojenja ter s tem pomembno zaščito vodnih virov, podtalnice ter posledično kraškega sveta.

Cilj dvoletnega poskusa, ki se izvaja že od letošnjega januarja, trajal pa bo še do decembra 2019, bo pridobivanje podatkov o dejanskem učinku biooglja na kmetijskih površinah. Skupaj s partnerji bomo beležili stopnjo zadrževanja hranil v tleh in njihov izkoristek pri gnojenju, opazovali kakovost tal, vpliv biooglja na velikost in kakovost izdelkov… Poskus poteka istočasno v laboratoriju in v naravi.

Poskus v naravi poteka na dveh testnih poljih različnih tekstur, ki se nahajata na območju CČN Postojna. Gre za dvoletno kolobarjenje, na obeh poljih se bodo zvrstili koruza, pšenica in strniščni dosevek. Biooglje se bo površinama dodajalo v štirih različnih količinah oziroma obravnavah in sicer 0 t/ha, 2 t/ha, 7 t/ha in 20 t/ha. Pri tem se izvaja meritve, ki obsegajo koncentracijo in časovno dinamiko hranil v tleh in v rastlinah ob žetvi ter kakovost pridelka.

V poskusu sodelujemo Kovod Postojna d.o.o., TMConsulting d.o.o., Biotehniška fakulteta, Katedra za pedologijo in varstvo okolja, Fakulteta za kemijsko tehnologijo, Občina Postojna in Občina Pivka.

Prvi del projekta poteka v luči ugotavljanja morfološko – fizikalnih lastnosti tal na tem območju; barve, teksture, strukture, gostote in poroznosti, konsistenco, talne koloide, sorpcijske lastnosti, puferne sposobnosti, pH, elektroprevodnost, redoks potencial, biogeokemično kroženje elementov, vodne lastnosti tal, fizikalno kemijske procese, kot so interakcija med tekočo, trdno in plinasto fazo tal. Poleg tega se je na dveh poljih z različnima tipoma zemlje pričel poskus s prvim posevkom, koruzo. Izvajajo pa se tudi že terenske meritve.