Krožno gospodarstvo kot izziv prihodnosti

Udeležba na dogodku in pozornost javnosti za današnji regijski dogodek na temo krožnega gospodarstva, ki ga je organiziral Rotary klub Postojna-Cerknica, v sodelovanju s podjetji in občinami iz Primorsko-notranjske regije, je dokaz in potrditev, da stremimo k razvoju, da nas zanima napredek in gospodarski izzivi, ki prinašajo obilo prednosti in dobrobit predvsem našemu okolju.

KROŽNO GOSPODARSTVO JE KONKURENČNA PREDNOST IN PRILOŽNOST

Družba v tem trenutku je namreč preveč naravnana in vpeta v potrošništvo (tako  imenovan linearni model ekonomske rasti), kjer se pogosto zanemarjajo vplivi proizvodnje na naše okolje, zaloge virov in surovin ter generiranje odpadkov.

Krožno gospodarstvo je nekakšen odziv obstoječemu gospodarstvu, nov koncept, ki pomeni poseben izziv, a je le tega možno doseči, sploh glede na spodbude in možnosti, ki jih v to usmerja in pri tem zagotavlja tudi država. Zgolj preudarna uporaba naših virov bo dobra obet za zagotavljanje trajnostnega razvoja, ki temelji na uporabi energije iz obnovljivih virov, opušča uporabo nevarnih kemikalij, znižuje porabo surovin ter preko skrbne zasnove izdelkov nastajanje odpadkov znižuje proti ničelni stopnji. Krožno gospodarstvo se usmerja v ponovno uporabo, popravilo in recikliranje obstoječih materialov in izdelkov. Izdelki v krožnem gospodarstvu so skrbno zasnovani tako, da omogočajo kroženje materialov in ohranjajo dodano vrednost kolikor dolgo je to le mogoče.

Pomen koncepta krožnega gospodarstva in prihajajoče finančne spodbude za uvajanje krožnega gospodarstva v podjetjih, so na dogodku predstavili mag. Ladeja Košir Godina – Direktorica in pobudnica platforme za krožno gospodarstvo Circular Change, mag. Aleš Cantarutti – državni sekretar na Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo RS, mag. Sibil Svilan, predsednik uprave SID banke in Jernej Salecl iz Direktorata za internacionalizacijo, podjetništvo in tehnologijo z Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo. Govorniki so bili v nadaljevanju dogodka tudi gostje okrogle mize, kjer so se jim pridružili še mag. Tanja Bolte, direktorica Direktorata za okolje na MOP, mag. Janez Rebec, predsednik uprave Pivka Perutninarstvo, Igor Milavec, direktor združenja lesno predelovalne in pohištvene industrije na GZS ter David Penko, direktor Kovod Postojna d.o.o..

KOVOD POSTOJNA,D.O.O. KOT POKROVITELJ DOGODKA S SVOJIM PILOTNIM PROJEKTOM TUDI EDEN IZMED PRIMEROV DOBRIH PRAKS NA NAŠEM OBMOČJU

V podjetju Kovod Postojna, d.o.o., ki je bilo tudi pokrovitelj dogodka, se zelo dobro zavedamo pomembnosti učinkovite rabe naravnih virov in surovin. Vzajemna skrb in družbena odgovornost, tudi v svetu gospodarstva in podjetništva, je namreč ključnega pomena za lokalno okolje, ki nam s svojimi dobrinami vrača to, kar mi sami dajemo okolju. Posredni vplivi ravnanja na površju se pogosto odražajo tudi v skrbi za našo pitno vodo.

Kovod Postojna, d.o.o., se je ravno z razloga ohranjanja naravnih danosti, predvsem pa učinkovitega izkoristka surovin, v lanskem letu med drugim odločilo za partnerstvo (TMConsulting d.o.o., Biotehniška fakulteta, Fakulteta za kemijsko tehnologijo, Občina Postojna in Občina Pivka) v dveletni študiji izvedljivosti/pilotnem projektu, s katerim se raziskuje možnost predelave bioloških odpadkov v ogljikovo fosforno gnojilo in v biooglje s pomočjo pirolize Pyreg ter pridobiva rezultate o dejanskem učinku biooglja na kmetijski površini – dveh testnih poljih, ki se nahajata na območju CČN Postojna.

Občini Postojna in Pivka namreč ležita na kraškem svetu, kjer gozd pokriva 60% površja in nudi velike količine biomase oz. zelenega odpada, ki bi ga bilo s primerno tehnološko predelavo smiselno izkoristiti kot biooglje (100% dodatek biološkega izvora za izboljšanje in regeneracijo kmetijskih površin). Biooglje preprečuje izpiranje hranil v podtalnico, kar zagotavlja boljši izkoristek organskega gnojenja ter s tem pomembno zaščito vodnih virov, podtalnice ter posledično kraškega sveta.

Četudi smo javno podjetje, odgovorni za oskrbo s pitno vodo in odvajanje in čiščenje odpadnih voda, tudi sicer nenehno stremimo k napredku in možnostim, ki ustvarjajo nove priložnosti in pridobitve, predvsem v smeri ozaveščanja in ohranjanja naših naravnih virov.

Pomembnost vloge javnih podjetij v konceptu krožnega gospodarstva izpostavlja tudi mag. Ladeja Košir Godina, direktorica in pobudnica platforme za krožno gospodarstvo Circular Change… »Javna podjetja ste pri prehodu v krožno gospodarstvo zelo pomemben akter, vaša vloga nikakor ne sme biti pri tem spregledana. Predvsem je tukaj prednost, da imate javna podjetja neposreden stik s končnimi uporabniki, kar je dodatna možnost ozaveščanja, informiranja in vključevanja. Javno podjetje je s svojimi udejstvovanji zgled in primer ustreznega ravnanja, ki ga vaši uporabniki pogosto ponotranjijo, uporabijo v svojem vsakdanu. V okviru vaših javnih podjetij je ogromno znanja in strokovnjak, zato si vsekakor zaslužite pozornost pri vključevanju in načrtovanju teh krožnih rešitev. Morebitni manko pri javnih podjetjih na splošno je le povezovanje, ki bi lahko včasih vodilo v bolj odmevne in prebojne projekte.«

Naša skupna odgovornost je torej ustvarjanje sprememb, tudi tiste, že povsem vsakdanje malenkosti in ozaveščanje ima doprinos k spremembi vrednot in trajnostni naravnanosti, ki pomeni boljšo prihodnost za nas in naše zanamce.