Nadaljujejo se prizadevanja za zagotovitev dodatnega vodnega vira na območju Postojne in Pivke

Prizadevanja za iskanje dodatnega vodnega vira na območju občin Postojna in Pivka se po nedavno zaključenem triletnem projektu, ki so ga v partnerstvu izvajali občini Postojna in Pivka, Inštitut za raziskovanje krasa ZRC SAZU, Kovod Postojna, d.o.o. in podjetje HGEM, d.o.o., nadaljujejo.

Občini Postojna in Pivka se oskrbujeta z vodo iz kraških vodonosnikov, ki so izdatni, a ranljivi  vodni viri. Zaščita obstoječih in iskanje novih vodnih virov sta zato ključna za zagotavljanje stabilne in varne vodooskrbe na kraških območjih. Glede na že pridobljene rezultate, smernice in kakovostne podlage za zagotovitev dodatnega vodnega vira v okviru preteklega projekta, so bila prizadevanja partnerjev za nadaljevanje vsekakor smiselna in tudi s strani Javne agencije za raziskovalno dejavnost (ARRS) prepoznana kot pomemben raziskovalni prispevek, saj je bil tudi drugi projekt na razpisu visoko ocenjen in sprejet. Nov projekt je vreden 400.OOO EUR, od katerih dve tretjini prispeva Agencija Republike Slovenije za raziskovanje, tretjino pa občini Postojna (70%) in Pivka (30%). Projekt, ki poteka od 1. septembra, bo trajal tri leta.  Projekt vodi Inštitut za raziskovanje krasa ZRC SAZU v sodelovanju z občinama Postojna in Pivka, podjetjem Kovod Postojna, d.o.o. ter Fakulteto za humanistične študije Univerze na Primorskem.

Cilj projekta »Karakterizacija kraških vodonosnikov v regionalnem in lokalnem merilu: primer zaledja vodnega vira Malni«, ki je usmerjen v raziskovanje in analize Javorniškega toka, je razvoj orodij, ki bodo bistveno pripomogla k ustreznemu in pravočasnemu ukrepanju v procesu ohranjanja količin in kakovosti kraških vodnih virov ter prenos teh znanj v proces samega upravljanja vodovodnega sistema. Med drugim je projekt tudi nacionalno usmerjen, saj se približno polovica prebivalcev Slovenije oskrbuje s pitno vodo iz kraških vodonosnikov in bodo rezultati splošno uporabni. Projekt bo nedvomno dodana vrednost pri zagotavljanju večje kakovosti pitne vode ter ustreznejše zaščite vodnih virov na širšem območju.

Več o projektu in raziskovanju

Kraški vodonosniki so pomembni viri pitne vode, iz katerih se oskrbuje četrtina svetovnega prebivalstva in dobra polovica v Sloveniji. V njih se vodni tokovi zbirajo v prevodnih kanalih, ki vodo odvajajo proti izdatnim izvirom. Ker je prostorska in časovna porazdelitev vodnih tokov nepredvidljiva, položaj in velikost prevodnikov pa znan le v zelo omejenem obsegu, to vse skupaj močno otežuje zagotavljanje kakovosti  vode. To še posebej velja za vodonosnike v tektonsko aktivnem in strukturno kompleksnem okolju. Vodni vir Malni, kamor se stekajo vode iz notranjskih kraških polj, Pivške kotline in vodonosnika Javornikov, oskrbuje z vodo 21.000 prebivalcev postojnske in pivške občine.  Njegovo kakovost ogrožajo različne človekove dejavnosti: kmetijstvo, prometnice, neprečiščene komunalne odplake, vojaška dejavnost ipd. zato je razumevanje delovanja celotnega hidrološkega sistema izjemnega pomena tako z vidika oskrbe z vodo kot z vidika varovanja in razumevanja kraške naravne dediščine. Že iz prejšnjih raziskav je znano, da na režim izvirov Malnov in Unice vpliva dogajanje v Skrivnostnem jezeru Planinske jame. Tja se stekajo vode iz notranjskih polj in vodonosnika Javornika, ki se od tam raztekajo proti izviroma. Z metodo, ki združuje speleološke raziskave, hidrološke meritve in hidravlične modele, se bo v nadaljevanju projekta raziskovalo mehanizme prostorske in časovne dinamike lokalnih tokov ter ocenilo možnosti neposrednega zajemanja izključno avtogenega toka vodonosnika Javornikov. Vzporedno bodo raziskave potekale tudi na vzhodnem robu Pivške kotline, kjer dostop do podzemne vode Javorniškega vodonosnika nudita Matijeva jama in Jama v Ždinku. Tudi tam bodo potekale speleološke raziskave, hidrološke meritve, izdelani bodo hidravlični modeli. Regionalno bo vodonosnik obravnavan z vidika količine, kakovosti in ogroženosti vode. Za oceno napajanja bodo uporabljeni distribuirani modeli, ki upoštevajo značilnosti tal, epikrasa in vadozne cone. V okolju MODFLOW-USG bo grajen regionalni model vodonosnika, ki bo vključeval tudi tok v pretežno še neraziskanih kanalih.  Struktura modela bo prilagojena rezultatom, ki bodo ustrezali smerem znanih vodnih tokov ter dinamiki nivojev in iztokov, ki so sedaj zabeleženi s samodejnimi meritvami. Omenjeni model bo skupaj z modeli napajanja uporabljen za oceno vodne bilance in določitev mej zaledij vodnih virov. Za potrebe načrtovanja ustrezne zaščite bo raziskava usmerjena tudi v izboljšanje razumevanja procesov prenosa v vodi topnih snovi in prenosa z delci, ki so značilni za vire onesnaženja v zaledju obravnavanih vodnih virov. Za preverjanje različnih scenarijev širjenja onesnaževal s postavljenimi modeli bodo uporabljeni rezultati samodejnih merjenj fizikalno-kemijskih parametrov, kemijskih in mikrobioloških analiz ter sledilnih poskusov. Izsledki raziskave bodo uporabljeni za oceno trenutnega količinskega in kakovostnega stanja izbranih vodnih virov in predlog njihovega optimalnega koriščenja. Pri oceni možnosti in pogojev njihove rabe v prihodnje pa bodo analizirana tveganja za onesnaženje zaradi različnih človekovih aktivnosti, ter količinske razpoložljivosti zaradi sprememb v rabi tal in klimatskih sprememb. Izdelan bo celovit  sistem zgodnjega opozarjanja na onesnaženje in predlog monitoringa kakovosti.