Iskanje nadomestnega vodnega vira za Postojno in Pivko

Območje Notranjske je zaznamovano s krasom, in sicer prepletanjem kraških planot (Javorniki, Snežnik, Nanos, Hrušica, Logaški Ravnik) ter kraškimi polji in presihajočimi jezeri med njimi. Zaradi izjemno hitrega pretakanja vode skozi kraško podzemlje so njene samočistilne sposobnosti majhne, občutljivost na onesnaženje pa visoka. To velja tudi za izvir Malni na južnem obrobju Planinskega polja, ki z vodo oskrbuje prek 20.000 prebivalcev, pretežno na območju občin Postojna in Pivka.

Značilnosti tega izvira že več desetletij spremljajo sodelavci Inštituta za raziskovanje krasa ZRC SAZU, v zadnjih letih pa so se v okviru dveh raziskovalnih projektov posvetili tudi iskanju rezervnega vodnega vira, ki bi v primeru morebitnih motenj lahko začasno nadomestil zajetje v Malnih. V okviru raziskav so se izraziteje posvetili trem za varno oskrbo z vodo potencialno najugodnejšim območjem: Planinska gora, Planinska jama – Javorniški tok, in obrobje Palškega presihajočega jezera – Matijeva jama in Jama v Ždinku.

Planinska gora se nahaja na zahodnem obrobju Planinskega polja, na njunem stiku pa se nahajajo številni majhni izviri, večina je aktivnih le občasno. Pri raziskavah so na izviru Lepena vzpostavili stalne meritve vodostaja, temperature in električne prevodnosti vode. Opravili so tudi več terenskih meritev in analiz kakovosti vode za več izbranih izvirov. Na podlagi geološkega kartiranja so izdelali 3D model območja Planinske gore. Zaradi relativno majhne verjetnosti, da bi na tem območju zanesljivo naleteli na zadosten vir vode, vzpostavitev globoke geološke vrtine najverjetneje ne bi bila smotrna.

Karakteristike izvirov Malni in Unica v veliki meri določa dogajanje v Skrivnostnem jezeru v Planinski jami, kamor preko Rakovega Škocjana doteka voda iz notranjskih kraških polj in pretežno avtogena voda vodonosnika Javornikov. Voda iz Skrivnostnega jezera se razteka v izvir Malni in v Rakov rokav Planinske jame, kjer se steče s Pivko iz Pivškega rokava in izvira kot Unica. Razumevanje dinamike mehanizmov stekanja in raztekanja voda v Skrivnostnem jezeru ter porazdelitve toka med izviroma Unica in Malni je torej bistveno za varovanje vodnega vira Malni in morebitno lociranje novega zajemnega mesta, kjer bi črpali izključno avtogeno vodo Javorniškega vodonosnika. V Skrivnostnem jezeru in sifonu Javorniškega toka so namestili merilnike vodnega nivoja, temperature in električne prevodnosti. Podrobna analiza meritev kaže, da se smer toka v sifonu spreminja glede na vodni nivo. Z meritvami in modeli so tudi pojasnili osnovno dinamiko tega raztekanja. Še podrobnejše rezultate, ki bodo pojasnili mehanizem obračanja toka in vpliv na kvaliteto vode, pa pričakujejo od meritev z večparametrsko sondo in merilnikom smeri in hitrosti vode.

Pomemben del raziskav je bil opravljen tudi v dveh kraških jamah na obrobju Palškega presihajočega jezera. V Matijevi jami je bilo izvedenih več potapljaških raziskav, v katerih je bilo ugotovljeno, da ob nizkih vodostajih prvo jezero predstavlja ujeto vodo. Voda v njem je bila žal večkrat močno onesnažena s fekalijami, nevarnost, da se onesnažila lahko širijo v podzemlje z dna polja, pa je potrdil sledilni poskus. Jezero v Matijevi jami je torej neprimerno za oskrbo z vodo, nadaljnje raziskave pa se bodo usmerile v globlje predele jame, kjer je bila voda odkrita na nižjih globinah. Nadaljnje speleološke raziskave so potekale tudi v Jami v Ždinku, kjer je bil v času izrazite suše opažen stalni tok. Več terenskih meritev pretoka vode in vzorčenj nakazuje na njeno zadovoljivo količino in kakovost, zato se bodo v bližnji prihodnosti meritve nadgradile s stalnim spremljanjem kakovosti vode.

Dosedanje raziskave vlivajo upanje, da občini Pivka in Postojna dočakata rezervni vodni vir, vsekakor pa si želimo, da bi bil ta čim manj potreben, zato pri svojih dejavnosti stremimo k temu, da ohranjamo kakovost in količino vseh vodnih virov.

Opisane raziskave potekajo v sklopu projektov »Razvoj in uporaba metode za količinsko in kakovostno ovrednotenje vodnih virov v krasu« in »Karakterizacija kraških vodonosnikov v regionalnem in lokalnem merilu: primer zaledja vodnega vira Malni«, katera finančno podpira Javna agencija za raziskovalno dejavnost. Raziskave omogočajo tudi Javno podjetje Kovod Postojna ter občini Postojna in Pivka.

Matej Blatnik, Franci Gabrovšek, Nataša Ravbar