Izvajamo edini tovrstni poljski poskus

Biooglje, kmetijski potencial, prijazen tudi do okolja

Od leta 2018 podjetje Kovod Postojna d.o.o. sodeluje v zanimivi študiji izvedljivosti, s katero raziskujemo možnost predelave bioloških odpadkov v ogljikovo fosforno gnojilo in v biooglje s pomočjo pirolize Pyreg. V poskusu sodelujemo z TMConsulting d.o.o., Biotehniško fakulteto, Katedro za pedologijo in varstvo okolja, Fakulteto za kemijsko tehnologijo, Občino Postojna in Občino Pivka. Cilj poskusa, ki je bil sprva omejen na dve leti, njegovo raziskovanje pa se je nadgradilo še naprej, je bilo pridobivanje podatkov o dejanskem učinku biooglja na kmetijskih površinah. Skupaj s partnerji smo v laboratoriju in testnih poljih beležili stopnjo zadrževanja hranil v tleh in njihov izkoristek pri gnojenju, opazovali kakovost tal, vpliv biooglja na velikost in kakovost izdelkov…

Glede na raziskave in opazovanja, ki so potekala dobra tri leta, se je v okviru projekta pridobilo pomembne rezultate.

• z večanjem odmerka biooglja je pri obeh tipih tal koncentracija dostopnega mineralnega dušika v tleh padala; največja je bila pri kontroli, najmanjša pri obravnavanju z največjim odmerkom biooglja.
• pri poljskem poskusu so bile koncentracije mineralnega dušika v tleh največje pri kontroli in pri obravnavanju s srednjim odmerkom biooglja (7 t/ha), tako za teksturno lažja kot za teksturno težja tla. Pri manjšem (2 t/ha) in večjem odmerku (20 t/ha) so analize pokazale manjše koncentracije mineralnih oblik dušika v tleh.
• na globini 30-60 cm so pri obravnavanjih z bioogljem koncentracije dostopnega mineralnega dušika v večini meritev manjše od koncentracij izmerjenih pri kontroli, kar nakazuje na sposobnost biooglja za zadrževanje hranil v zgornjih horizontih tal.
• vsebnost fosforja v zgornjih 10 cm teksturno lažjih tal je bila po poskusu večja pri obravnavanjih L1 in L3, pri teksturno težjih tleh pa se je povečala za vsa obravnavanja z dodatkom biooglja (T1, T2, in T3). Pri težjih tleh se je vsebnost fosforja povečala tudi na globini 10-30 cm.
• dodatek biooglja na pH ni vplival pri nobenem tipu tal,
• pridelek koruze je bil večji pri kontroli in obravnavanju s srednjim odmerkom biooglja na obeh tipih tal. Analiza vsebnosti dušika v pridelku koruze se ujema z vsebnostjo dostopnega mineralnega dušika v tleh: več beljakovin je v zrnju kontrole in obravnavanjema s srednjim odmerkom biooglja.
• pri teksturno lažjih tleh je vsebnost beljakovin v pšenici največja pri kontroli, pri težjih tleh pa se vsebnost beljakovin povečuje z večanjem odmerka biooglja.

Občini Postojna in Pivka ležita na kraškem svetu, kjer gozd pokriva 60% površja in nudi velike količine biomase oz. zelenega odpada, ki bi ga bilo s primerno tehnološko predelavo smiselno izkoristiti kot biooglje (100% dodatek biološkega izvora za izboljšanje in regeneracijo kmetijskih površin). Biooglje preprečuje izpiranje hranil v podtalnico, kar zagotavlja boljši izkoristek organskega gnojenja ter s tem pomembno zaščito vodnih virov, podtalnice ter posledično kraškega sveta.

V kolikor povzamemo ključno ugotovitev, lahko trdimo, da se je srednji odmerek biooglja (7t/ha)  pokazal za učinkovitega na področju kakovosti in količine pridelka ter izboljšal vsebnost kalija, fosforja in organske snovi v tleh. Koncentracije mineralnega dušika v nižjih horizontih tal so bile pri obravnavanju s srednjim odmerkom biooglja manjše kot pri kontroli in obravnavanju z manjšim odmerkom biooglja, zato lahko sklepamo, da ta odmerek zagotavlja zadrževanje mineralnega dušika v zgornjih horizontih tal in tako varuje podzemne vode.

Ker je omenjeni projekt, sploh glede na dobljene rezultate, z več vidikov zelo zanimiv, so prizadevanja partnerjev usmerjena v to, da bi se projekt nadaljeval. V ta namen bo pripravljen natančen vsebinski in finančni predlog za nadaljevanje raziskovanj, kar bi bilo smiselno, sploh glede na dejstvo, da se je biooglje, ki je bilo vneseno v tla, v tem času še dodatno stabiliziralo kar pomeni, da bi bili rezultati nadaljnjih poskusov še bolj zgovorni in kakovostni. Poleg tega gre za edino tovrstno poskusno polje  v Sloveniji in širše, kjer se trenutno lahko izvaja te poskuse. Vodja projekta dr. Rok Mihelič, ki je tudi profesor na Biotehniški fakulteti, je naš skupni projekt prijavil tudi EU programu za izboljšanje kmetijskih tal, kar poleg pridobivanja dodatnih finančnih sredstev za raziskovanje pomeni tudi možnost povezovanja in izmenjavo z ostalimi raziskovalnimi institucijami v Evropi kot tudi širše.

Vsekakor navedena dejstva potrjujejo, da gre za inovativno področje, ki nakazuje zanimive in kakovostne rezultate, predvsem z vidika trajnostne rabe surovin in nenazadnje ciljev krožnega gospodarstva.