Varčujmo z vodo

Kako pomembna je pitna voda v vsakodnevnem življenju, se običajno zavemo šele, ko je zmanjka v naših pipah. Šele takrat nam postane jasno, koliko vode porabimo vsak dan in pri katerih opravilih v gospodinjstvu ravnamo z vodo skrajno potratno.

Na podlagi razpoložljivih podatkov so v Slovenskem društvu za zaščito voda ocenili porabo vode za posamezna gospodinjska opravila v letih 1940, 1980 in 2020 ter izdelali optimistično prognozo za leto 2060.

Voda je bila pred drugo svetovno vojno cenjena dobrina. Le redkokatero gospodinjstvo je bilo priključeno na javni vodovod, ostala so uporabljala kapnico ali pa so uporabila vodo iz bližnjih izvirov. Zato so ljudje z vodo takrat ravnali zelo preudarno. Za pomivanje posode v preprostih koritih so uporabljali lesni pepel, perilo so prali enkrat tedensko na skupnih periščih z doma pripravljenim milom, temeljito osebno higieno pa so s kopanjem v manjši količini vode ravno tako izvajali enkrat tedensko, marsikdo pa še redkeje. Večina stranišč je bila suhih (na štrbunk), kar pomeni, da vode za splakovanje takrat še niso uporabljali. Po njihovi oceni so dnevno na osebo porabili do 13 litrov vode oz. 3 m³ na gospodinjstvo na mesec. Leta 1940 je povprečno slovensko gospodinjstvo štelo 7 oseb.

Leta 1980 je bila večina domov že priključena na javni vodovod, kar jim je zagotavljalo tudi kakovostno pitno vodo v količinah, ki so bile pred časom še nepredstavljive. Z vodo se je v gospodinjstvih sprva še varčevalo, saj so bili spomini na pomanjkanje vode še živi, pa čeprav je bilo vode dovolj in ni predstavljala stroškov, ki jih gospodinjstva ne bi zmogla. Z gospodarsko rastjo se je višal standard prebivalstva, ki se je odražal v večji porabi vode za gospodinjska opravila, spomin na pomanjkanje pa je bledel. V gospodinjstvih so za pranje perila že uporabljali pralne stroje, pomivanje posode pa je večinoma potekalo še ročno, pri čemer topla voda ni tekla v nedogled, ampak se je raztopino z detergentom za pomivanje posode pripravilo v prvem koritu, splakovalo pa v drugem. V kopalnicah so uporabljali toplo vodo, kar je tudi pomenilo večjo porabo vode za osebno higieno. Stranišča s splakovanjem so bila običajen standard. Po izračunih je tako povprečna poraba vode na prebivalca v letu 1980 znašala 117 litrov na dan, gospodinjstvo, ki je takrat v povprečju štelo 5 oseb, pa je v povprečju porabilo okoli 18 m³ vode na mesec. Tako velik skok porabe vode na prebivalca v 40 letih je že nakazoval razvrednotenje vrednosti in pomena vode, saj jo je bilo v naših pipah vselej na pretek.

Standardi oskrbe s pitno vodo postajajo strožji, stroški priprave vode ter vzdrževanja vodovodnih sistemov pa so vse višji, če želimo ohranjati visoke standarde javne oskrbe s pitno vodo. Čeprav Slovenijo poznamo kot vodnato deželo, je voda pri nas razporejena neenakomerno, tako geografsko kot v različnih letnih časih. Čedalje bolj se zavedamo, da uporaba pitne vode v gospodinjstvih za neprehrambne namene ni dopustna, in da je treba razmišljati o drugih virih vode za namene, kjer v gospodinjstvu potrebe po pitni vodi ni, npr. o uporabi kapnice ali že uporabljene vode v kopalnici za splakovanje stranišč. Vse daljša sušna obdobja in deževna obdobja z ekstremnimi naravnimi ujmami ter človeškim onesnaževanjem vodnih virov povzročajo vse večja vlaganja v vodovodne sisteme, če želimo, da v vseh razmerah obratujejo varno. To povišuje stroške pitne vode, kar zaznavamo tudi v družinskih proračunih in nas spodbuja k varčevanju. Z varčevanjem z vodo uporabniki podpirajo prizadevanja komunalnih podjetij predvsem v času pomanjkanja, saj bi naraščanje potreb po pitni vodi lahko naraslo čez razumne meje obstoječih vodnih virov, kjer kapacitet ni dovolj, novih pa ni kar na pretek. Stare in precej potratne pomivalne in pralne stroje menjamo z varčnejšimi, tuši nadomeščajo kopalne kadi, za izplakovanje stranišč pa z novejšimi kotlički že uporabljamo minimalne količine vode. S takimi ukrepi nam je uspelo v letu 2020, ko je gospodinjstvo statistično štelo povprečno 2,5 oseb, porabo vode v gospodinjstvih zmanjšati na 10 m³ na mesec.

V Slovenskem društvu za zaščito voda že desetletja opozarjajo na smiselnost uporabe kapnice za splakovanje stranišč in pranje perila, vodo iz kopalnih kadi ter prhanja pa bi lahko shranjevali in uporabili za zalivanje zelenic ali tudi za splakovanje stranišč. Prihranke pitne vode je mogoče v gospodinjstvih, tako v kuhinjah in kopalnicah, zagotoviti prav s tehnološko bolj dovršenimi ter varčnimi napravami in seveda skrbnejšo uporabo vode. Če bomo uspeli nadomestiti vse stare pralne stroje ter brez ročnega pranja in predhodnega izplakovanja za pranje posode uporabljali pomivalne stroje, uporabljali nastavke za prhe z nizkim pretokom in med pranjem zob vode ne pustili teči v prazno, bi vsak posameznik po njihovi oceni lahko prihranil kar do 50 litrov vode na dan. To za gospodinjstvo pomeni prihranek kar do 5 m³ vode na mesec, kar seveda tudi nakazuje, da bi v letu 2060 ob enakem številu oseb v gospodinjstvu uspeli zmanjšati porabo vode za kar 50 % v primerjavi z letom 2020.

 Z drugimi besedami, v štirih desetletjih bi prihranili količino vode velikosti polovice Bohinjskega jezera ali kar dveh Blejskih jezer, torej kar 50 milijonov m³ vode!

Vodo, ki jo uporabimo, tudi onesnažimo. Vsaka prihranjena je tudi ohranjena kapljica čiste vode. Prekomerno trošenje vode ne pomeni zgolj, da razpoložljive količine pitne vode morda ne bodo zadoščale za vse naše potrebe in potrebe naših otrok. S svojo neracionalno rabo po nepotrebnem ustvarjamo tudi prevelike količine onesnažene odpadne vode, ki jo kljub sodobnim tehnologijam čiščenja odpadnih vod nikoli več ne vrnemo v okolje tako čiste, kot smo jo prejeli. Če svojih navad ne bomo spremenili, vode na Zemlji sicer ne bo kar zmanjkalo, saj nikamor ne uhaja, lahko pa povzročimo, da jo bo tam, kjer čiste vode že danes primanjkuje, na razpolago še manj. Na območjih, kjer pomanjkanja čiste vode morda še ne poznamo, se lahko celo zgodi, da bomo za vodo, ki ji ne bomo več zaupali, primorani prispevati pomemben del družinskega proračuna.

Biti ozaveščen o pomenu varčne porabe vode in načinih pravilnega odvajanja in čiščenja odpadne vode je zato za vse nas izjemnega pomena. Z vodo moramo ravnati spoštljivo in znati preudarno živeti v soglasju z naravo.