Naše podjetje med slovenskimi projektnimi partnerji, ki raziskujejo problematiko mikro plastike v vodah

V začetku leta 2023 je bil objavljen razpis s strani INTERREG  Central Europa (CE 21-27) – podonavski transnacionalni program, ki združuje regije v štirinajstih podonavskih državah. Razpis je bil razdeljen v več podkategorij, za naše podjetje je bila zanimiva podkategorija, ki med drugim zadeva tudi pitno vodo, gre za sodelovanje držav za bolj zeleno Evropo in pa za varovanje okolja v srednji Evropi.

Projekt Capacty for Management and Governance of Microplastic in drinking water resources (Interreg – Danube/Eu) oziroma skrajšano (akronim) »MicroDrink«, je torej fokusiran na problematiko mikro (in nano) plastike v okolju, natančneje v vodah in v pitni vodi.

V projektu sodeluje 9 držav in sicer:  Hrvaška, Nemčija, Avstrija, Slovenija, Madžarska, Češka, Bih in Srbija. Vsaka država prispeva po dva projektna partnerja (eno univerzo ter eno podjetje, ki se ukvarja z vodooskrbo) ter po tri pridružene strateške partnerje. Slovenska projektna partnerja sta Univerza v Ljubljani, Naravoslovnotehniška fakulteta in podjetje Kovod Postojna, d.o.o.. Pridruženi strateški partnerji so Rižanski vodovod, Kraški vodovod in Komunala Ilirska Bistrica. Vodilni partner v projektu je Hrvaški geološki inštitut.

Projekt se je začel izvajati z novim letom, torej  01.01.2024 in bo trajal 30 mesecev. Vrednost celotnega projekta znaša 2.332.000,00 Eur, od tega je 80 % nepovratnih sredstev, 20 % sredstev pa lastnih. Projektni delež podjetja Kovod Postojna je 136.00,00 Eur, od tega je 108.700, 00 Eur nepovratnih sredstev, 27.200, 00 Eur pa podjetje zagotavlja lastnih sredstev.

Projekt bo zelo kakovostna nadgradnja dveh projektov raziskav novih vodnih virov. Če se je pri prejšnjih dveh projektih ugotavljalo dinamiko pretokov in fizikalno kemijske  lastnosti podzemnih voda ob različnih hidroloških pogojih, bomo s tem projektom skušali razumeti vire onesnaženj z mikroplastiko, hkrati pa zagotovili strategije in ukrepe  za obvladovanje le teh.

Projekt je razdeljen na tri dele, tako imenovane delovne pakete:

·         Pri prvem delovnem pakeru gre za pregled dosedanjih raziskav, pregled in evalvacija različnih metod vzorčevanja in analiznih metod glede mikroplastike ter pregled razpoložljivih laboratorijskih instrumentov za analiziranje mikroplastike.

·         V drugem delovnem paketu  (vodilni partner sta FGG in Kovod) bodo potekala vzorčevanja in analize voda (kraških, podzemnih) ter pitne vode iz vodovodov na prisotnost mikro in nano plastike.

·         Tretji delovni paket pa zajema sintezo rezultatov, čezmejno pripravo protokolov za zmanjšanje onesnaževanja okolja in voda z mikro in nano plastiko, izdelan bo čezmejni program monitoringa v surovi vodi in vodi po obdelavi, izdelale se bodo strategije za obvladovanje mikroplastike v vodnih virih ter pripravili smernice za ukrepanje ob odkritju mikroplastike tako v vodnih virih kot tudi v pitni vodi. Podan bo tudi predlog za standardizacijo ( ISO ) analiznih metod in vzorčevanja mikroplastike. Hkrati pa se bo z izsledki raziskav seznanilo pristojne Institucije, državne organe, razne proizvajalce kot tudi širšo javnost.

Znano je , da je onesnaženje z mikroplastiko vsak dan večje, saj svetovna proizvodnja plastike eksponentno narašča že od leta 1960 in je leta 2019 presegla 390 milijonov ton na leto. Kar 20 milijonov ton proizvedene plastike vsako leto pristane v oceanih in morjih. Plastični odpadki zaradi fizikalno kemijskih dejavnikov razpadajo na vedno manjše delce,  v t.i. mikro in nanoplastiko in se z vodo enostavno prenašajo med različnimi ekosistemi in vstopajo v prehranjevalno verigo, s čimer ogrožajo prav vsa živa bitja. V nasprotju z dokaj številčnimi raziskavami mikroplastike v morski vodi in morskih organizmih, so raziskave v podzemnih vodah in pitni vodi glede mikroplastike  skromnejše,  pa tudi tiste študije po svetu, ki so že bile izvedene, poročajo o prisotnosti mikroplastike tako v pitni vodi iz vodovodnih sistemov kot tudi v ustekleničeni vodi. Skrbi zbuja predvsem dejstvo, da nekatere vrste plastike vsebujejo toksične snovi, na površini delcev pa se lahko adsorbirajo tudi težke kovine in patogeni. Vse te snovi se ob zaužitju sproščajo v organizem, kar lahko škodi zdravju.

Projekt je sofinanciran s strani Interreg Programme Danube region.