Projekt iskanja lokacije za novi vodni vir je na polovici svojega izvajanja

Projekt iskanja potencialne lokacije dodatnega vodnega vira na območju občin Postojna in Pivka, ki se je začel izvajati v začetku leta 2016 in bo trajal vse do februarja 2019, je raziskovalni projekt, ki si prizadeva za razvoj in uporabo metode za količinsko in kakovostno ovrednotenje vodnih virov v krasu. Na primeru območij občin Postojne in Pivke bodo raziskovalci določili nove standarde iskanja, varovanja in uporabe vodnih virov na krasu.

Projekt vodi Inštitut za raziskovanje krasa ZRC SAZU, saj gre za edinstveno kraško območje z veliko posebnostmi pretakanja voda, zaradi česar so kraški vodonosniki tudi bolj ranljivi za onesnaženje. V projektu sodelujeta tudi občini Postojna in Pivka, podjetje Kovod Postojna ter podjetje HGEM d.o.o. Hidrogeologija, geotehnologija, ekologija in monitoring.

Strokovnjaki so v zadnjem letu in pol prišli do nekaterih konkretnih dognanj, ki usmerjajo tudi vse nadaljnje aktivnosti. V tem času se je na širšem območju Notranjskega krasa vzpostavilo preko 30 merilnih mest na ponorih, podzemnih tokovih in izvirih. Ta so opremljena z avtomatskimi merilniki, ki merijo in beležijo izbrane parametre v kratkih časovnih intervalih. Zanima jih predvsem dinamika pretakanja voda v različnih hidroloških stanjih. V septembru, z začetkom obilnejših padavin, so raziskovalci največ pozornosti namenili vzorčenju in kemijskim ter mikrobiološkim analizam vode na različnih vzorčevalnih mestih.

Vzporedno se urejajo in obdelujejo pridobljeni podatki. Pripravlja se simulacija obnašanja vodonosnika s pomočjo numeričnega modeliranja. V prihodnjem obdobju sledi preverjanje delovanja modela in njegova izboljšava, ocena vodnih rezerv in drenažnih poti znotraj vodonosnega sistema ter določitev najbolj perspektivnega območja za nadaljnje raziskave. Za izbrano območje bodo krasoslovci nadalje opravili podrobno geološko, geomorfološko, speleološko in hidrogeološko kartiranje.

Rezultati projekta bodo dopolnili obstoječo strategijo vodooskrbe v občinah. Obenem bo razvoj metodološkega pristopa za karakterizacijo kraških vodnih virov pomenil ključno podlago za nadaljnji prenos in razširjanje krasoslovnega znanja ter raziskav v prakso na območjih s sorodno problematiko v Sloveniji in širše.

Foto: Inštitut za raziskovanje krasa ZRC SAZU