ZALEDJE
ŠMIHEL /STRANE
Zaledje, zajetij Divji Skedenj, Rjava Reber, Šklavsovka, in Tres je Nanos (v nadaljevanju; Nanoški vodni viri). Podzemna voda na širšem območju Nanoških vodnih virov izvira na naravnem stiku apnenčevih in flišnih plasti v podlagi. Odvzem vode iz vodnih zajetij je stalen in je odvisen od trenutne razpoložljive količine. Predviden maksimalni odvzem vode je med 30.000,00 in 60.000,00 m3/leto (povprečno med 1,0 in 1,9 l/s) za posamezno vodno zajetje. Skupni maksimalni odvzem iz Nanoških vodnih virov je okrog 300.000,00 m3/leto ali 9,5 l/s. Zajetji Rorček in Šklavsovka Mala sta bili v letu 2014 in 2015 izključeni iz aktivne rabe zaradi nestabilnosti ob vremenskih spremembah.
KOROTAN
Zajetje Korotan se nahaja na koncu vasi Orehek v Postojnski občini. Je tipičen kraški izvir, za katerega so značilni hitri in ostri odzivi na padavinske dogodke. Leži na meji med podcelinskim in notranjim submediteranskim podnebjem. Orehek kras pokriva območje okoli 9 km2 . Z višinami do 725 m ima obliko rahlo vzpenjajočega grebena nad okoliškimi vasmi Hruševje, Orehek, Rakulik in Sajevče na nadmorski višini od 545 m do 600 m. Srednja višina kraškega območja je približno 620 m.
ZAJETJA
Podzemna voda Nanoških vodnih virov je zajeta z betonskimi vodnimi zajetji in/ali s tipskimi kaptažnimi vodnimi zajetji za slojne izvire, to je s krajšo kamnito drenažo. Voda iz drenaže gravitacijsko odteka v betonske objekte z eno ali dvema vodnima celicama ter prostorom za cevne povezave. Iz vodnih betonskih celic zajetja Divji Skedenj in Rjava Reber voda gravitacijsko odteka v skupni rezervoar Strane.
NAD STRANAMI (Divji Skedenj in Rjava Reber)
Voda iz vodnih zajetij Šklavsovka, in Tres se gravitacijsko odteka v skupni rezervoar surove vode Šmihel. V rezervoar surove vode Šmihel, po povezovalnem vodu, gravitacijsko priteka tudi višek pripravljene vode iz rezervoarja Stane in sicer, ko je presežen max. nivo 2,90 m v rezervoarju Strane.
NAD ŠMIHELOM POD NANOSOM; Šklasovka, Tres
KOROTAN
Zajetje Korotan je urejeno vodnjaško. Nahaja se poleg vodarne Korotan. Voda iz zajetja se najprej črpa skozi grobi 150 mikronski samočistilni avtomatski kontinuirano delujoči filter in nato naprej na ultrafiltracijo.
PRIPRAVA PITNE VODE
STRANE
V črpališču poleg rezervoarja Strane poteka dezinfekcija vode z Na- hipokloritom. Koncentracija klora se meri z avtomatskim analizatorjem klora kateri je povezan v sistem telemetrije. V rezervoarju se spremlja tudi motnost vode, ki je zelo stabilna ne glede na spreminjajoče se vremenske razmere.
ČRPALIŠČE ŠMIHEL POD NANOSOM
Iz skupnega rezervoarja surove vode Šmihel se voda gravitacijsko izteka do kontejnerja Šmihel. V kontejnerju Šmihel se vrši priprava vode s plinskim klorom. Na dotoku v kontejner se pred kloriranjem meri motnost, elektroprevodnost, temperaturo in pH. Vsi merjeni parametri so povezani v sistem telemetrije. V objektu je možno daljinsko nastavljanje koncentracije klora.
V kontejnerju Šmihel so instalirane črpalke za vodo, ki v primeru pomanjkanja ali zdravstvene neustreznosti pitne vode (motnost nad 1 NTU in/ali prisotnosti Clostridium Perfingens) črpajo vodo iz OO Osrednji del.
KOROTAN
Tehnologija čiščenja vode v vodarni je membranska nadtlačna ultrafiltracija navpičnih membranskih modulih. UF Korotan deluje s tlakom vodnjaške črpalke vstopne vode. Moduli so postavljeni v tri sklope oz. veje (ang. rack). Skupno je v napravi 15 modulov.
Z ultrafiltracijo zmanjšamo motnost vode pod 0,3 NTU, poleg tega iz vode odstranimo tudi mikroorganizme in bakterije tako, da je voda po ultrafiltraciji mikrobiološko neoporečna.
Voda se zajema direktno iz izvira in po ceveh pripelje do UF, ki se nahaja v objektu vodarne. Prefiltrirana voda se zbira v permeatnem bazenu (permeat = prefiltrirana voda). Iz bazena se voda distribuira po dveh ceveh v vodovodni sistem.
Ultrafiltracijo vode se izvaja s filtri sestavljenimi iz poroznih membran. Nominalna velikost por v membranah je 10 nm, največje pore so velike 30 nm. Membrane so v obliki cevk, ki sestavljajo membranski modul. Celotni filter sestavljajo 3 enote imenovane »rack«. Filtri delujejo v tokovnem načinu »dead end«. Tokovni način »dead end« pomeni, da se prefiltrira vsa voda, ki priteče v filter. Primesi, ki v obliki filtrne pogače naberejo na membranah, se občasno izperejo. Pranje se izvaja protitočno s filtrirano vodo vsakih 25-60 minut, občasno (vsakih 8-36 ur) se vodi dodaja majhno količino kisline, luga in/ali dezinfekcijskega sredstva.
Naprava za ultrafiltracijo je nazivne kapacitete 20 l/s surove vode, razdeljena je na 3 veje. Najmanjša kontinuirana proizvodnja vode z vsemi tremi sklopi »racki« znaša 5,3 l/s. Padec tlaka čez napravo je od 0,6 do 1,2 bar. Naprava UF je izvedena iz varjenega PEHD s certifikatom za pitno vodo. Dovodni cevovod do naprave UF je iz duktilnega jekla. Material uporabljenih membran je polietersulfon (PES), katere so vgrajene v 8‘‘ PVC cevi (module).
Ena ultrafiltracijska veja je sestavljena iz 5 vertikalnih modulov, skupne filtracijske površine membran na posamezni veji 320 m2.
PROCES ULTRAFILTRACIJE JE SESTAVLJEN IZ NASLEDNJIH PROCESNIH FAZ:
- Filtracija
V primeru visokih motnosti in obremenitve z raztopljenimi organskimi snovmi se v surovo vodo dodaja na vstopu še koagulant (polihidroksialuminijev klorid), ki omogoča izločanje raztopljenih organskih snovi, preprečuje prekomerno mašenje por membran, prav tako pa olajša povratno spiranje nečistoč.
Ultrafiltracija poteka po principu točenja vode skozi stene kapilarnih cevk, katerih stena je membrana (pretok iz notranjosti cevi skozi steno na zunanjo stran).
Voda se po filtraciji toči v permeatni bazen. Pretok vode reguliramo na podlagi meritve nivoja v bazenu, vzdržuje se konstantni nivo in prilagaja delovanje vodnjaške črpalke in vstopnih ventilov na UF napravi. Nečistoče ostajajo v notranjosti cevi. Po pretečenem času od 20 do 60 minut se izvaja ciklično pranje nečistoč iz modulov sotočno in protitočno.
- Hidravlično spiranje – HC in hidravlično povratno spiranje po filtraciji – BF
Po določenem času filtriranja se membranske module hidravlično opere sotočno s surovo in povratno s prefiltrirano vodo. Naenkrat se pere en »rack«. Voda pri hidravličnem pranju UF enot vsebuje neraztopljene snovi – mulj. Ta se zbira v razbremenilnem bazenu in odteče naprej v laguno, kjer se blato usede, bistra voda pa se preliva v potok. Pretok pri pranju je okvirno 80 m3/h v trajanju do max. 60 sekund, običajno 33 sekund.
V vodi za povratno pranje se meri pH vrednost, ki kaže stopnjo izplakovanja kemikalij po pranju UF enot s čisto vodo med fazo kemijskega čiščenja membran. S to meritvijo se potrjuje, da v sistem filtrirane čiste vode ne prihaja del kemijskih sredstev, kot so lužne raztopine, kisline ali dezinfekcijska sredstva.
- Čiščenje z dodatkom kemikalij – CEB
Občasno se module opere s kislino, lugom ali dezinficiramo z natrijevim hipokloritom. Naenkrat se kemično pere en »rack«. Faze kemičnega pranja so naslednje: običajno hidravlično pranje, polnjenje z raztopino kemikalij, namakanje in izpiranje.
Vode se po kemičnem čiščenju vodi v nevtralizacijo, kjer se medsebojno nevtralizirajo, po potrebi pa se dodajo iste kemikalije za doseganje nevtralnega pH.
Za potrebe kemičnega pranja – CEB in nevtralizacije so v prostoru za kemikalije nameščene dozirne posode in dozirne črpalke. Kemikalije za kemično pranje CEB in nevtralizacijo se hranijo v 500 l dozirnih posodah
Vsaka dozirna črpalka ima ventil za odzračevanje s povezavo točenja nazaj v dozirno posodo. Dozirne črpalke so membranske s pulznim ali tokovnim krmiljenjem preko PLC sistema vodenja.
Vsaka dozirna posoda ima dvopoložajno nivojno stikalo, ki na prvem nivoju opozori na nizek nivo kemikalije v posodi, z drugim pa izklopi črpalko pred sesanjem zraka.
Voda pri pranju UF enot z vodo in dodatki kemikalij izteka gravitacijsko v nevtralizacijski bazen. Pretok pri pranju je okvirno 80 m3/h v trajanju do 2 minut. Vodo iz nevtralizacijskega bazena se po izvršeni nevtralizaciji prečrpa v odtok.
V rezervoarju za nevtralizacijo kemijskega koncentrata se izvaja meritve pH-ja in Rx-a. S pH-vrednostjo se nadzira efektivnost nevtralizacije z lužino oz. kislino.
- Praznjenje filtracijskih modulov
- Polnjenje filtracijskih modulov
- Test tesnosti filtracijskih modulov z zrakom (air integrity test)
Za kontrolo poškodb membran je uveden »integrity test« z zrakom, ki se izvede avtomatsko, ko ga operater ročno proži (AIT). UF enote delujejo samo v avtomatskem režimu, ročni posegi so predvideni samo za potrebe servisa.
SEZNAM UPORABLJENIH KEMIKALIJ V PROCESU OBDELAVE PITNE VODE
REZERVOARJI NA OMREŽJU
OMREŽJE, ARMATURE, FAZONSKI ELEMENTI IN VODOMERNI JAŠKI
(glej točko 2.1.6. Oskrbovalno območje Osrednji del)