SPLOŠNO O DEJAVNIKIH TVEGANJA
OPREDELITEV DEJAVNIKOV TEGANJA NA VS POSTOJNA-PIVKA ZA VSA OO
OBRAZLOŽITVE K TABELI (A-4):
I. VODOVARSTVENO OBMOČJE IN OBMOČJE ZAJETJA S ČRPANJEM
43% Slovenije prekriva kraški svet. Večina virov pitne vode je kraških. Kraške vode uvrščamo predvsem s higienskega vidika ter vpliva zunanjega-površinskega okolja, med površinske vode (skupaj z rekami, jezeri, drugimi površinskimi vodotoki). Poglavitni lastnosti kraških virov sta mikrobiološka – fekalna onesnaženost ter povečana motnost po večjih padavinah, saj kraški viri pitne vode zaradi narave kraških tal nimajo samo očiščevalne sposobnosti, kot jo sicer ima podtalnica. Takšne lastnosti imajo tudi vodni vir vodovodnega sistema Postojna – Pivka, zato je pri upravljanju potrebno upoštevati njihovo ranljivost.
Sama narava vodnih virov torej predstavlja dejavnik tveganja, ki pa ga lahko obvladujemo z upoštevanjem režima na vodovarstvenih območjih, učinkovito pripravo vode ter ostalimi načeli nadzora na osnovah HACCP sistema.
Za glavni vodni vir Malni, ki oskrbuje VS Postojna-Pivka ni izdelanega odloka, ki bi določal vodovarstvena območja in ukrepe za varovanje pred onesnaženjem pitne vode razen za najožji ograjen del okrog zajetja.
A Surova voda vodnega vira Malni je mikrobiološko (fekalno) onesnažena. Izvor fekalnega onesnaženja so bodisi neurejena kanalizacija, gnojenje kmetijskih površin, živinoreja ali izločki gozdnih živali na vodozbirnem območju.
B C Fizikalno tveganje surove vode vodnega vira Malni predstavlja predvsem povečana motnost, ob večjih padavinah. Zaradi globalnih klimatskih sprememb se tudi v Sloveniji vse pogosteje srečujemo z izrednimi vremenskimi dogodki predvsem dolgotrajnim obilnim deževjem s poplavami, plazovi, udori, neurjem z močnim vetrom, sušami, zmrzalmi…Izredni vremenski dogodki lahko močno vplivajo na fizikalne lastnosti surove vode kraških vodnih virov, predvsem povečano motnost.
B C Surova voda vodnega vira Malni je potencialno izpostavljena kemijskemu onesnaženju bodisi zaradi razlitja nevarnih snovi ali vpliva morebitne kmetijske dejavnosti na vodozbirnem območju. Razlitje nevarnih snovi je lahko posledica tudi izrednih vremenskih dogodkov.
II. PRIPRAVA VODE –koagulacija, flokulacija, sedimentacija, filtracija, UV dezinfekcija, kloriranje vode
A B C Priprava vode na VS Postojna – Pivka (OO osrednji del in Planina) vključuje učinkovit sistem večkratnih ovir (koagulacija s polihidroksialuminijevim kloridom, sedimentacija, filtracija z membranskimi filtri (UF), aktivno oglje, UV dezinfekcija in kloriranje vode, ki služi predvsem kot preprečevanje morebitnega sekundarnega onesnaženja pitne vode v vodovodnem omrežju pri distribuciji pitne vode do uporabnikov). Usedanje služi odstranjevanju fizikalno-kemijskega onesnaženja. Sistem večkratnih ovir priprave vode je pravilna in učinkovita izbira za kraške vire, kot je vodni vir Malni. Njegovo učinkovitost pa je potrebno spremljati in preverjati tudi v izrednih vremenskih razmerah in jo v primeru neučinkovitosti ustrezno dopolniti.
C Za zagotavljanje učinkovite priprave vode ter nemotene vodooskrbe tudi v izrednih dogodkih in razmerah, je potrebno zagotoviti nadomestni vir (agregat) za primer izpada električne energije. Izpad električne energije lahko privede do motenj delovanja črpalke, delovanja različnih faz priprave vode. Zajetje s črpališčem in vodarna imata zagotovljen nadomestni vir električne energije.
III. SKLADIŠČENJE IN DISTRIBUCIJA PITNE VODE
A B Dejavnik tveganja za varno vodooskrbo so tudi izgube v omrežju zaradi poškodb, dotrajanosti… elementov vodovodnega omrežja. Pravočasno odkrivanje poškodb vodovodnega omrežja ni pomembno le zaradi preprečevanja nadaljnjih izgub pitne vode. Poškodovana mesta vodovodnega omrežja iz katerih izteka voda, namreč ob znižanju tlaka predstavljajo vstopno mesta za vdor umazanije oz. različnih mikrobioloških, kemijskih in/ali fizikalnih dejavnikov tveganja. Notranji nadzor že vključuje redno spremljanje izgub vode iz omrežja. Meritve izgub vode so cca 40%. Odstotek je podan v razliki prodane (stanja vodomerov) in obdelane vode na vodarni.
C Dolgotrajne nizke temperature zraka in močna burja lahko med drugim povzročijo zmrzovanje zemlje do 60 cm globoko ter zamrzovanje vode v nekaterih delih vodovodnega sistema. Zmrzovanje vode ne povzroči le poškodb vodovodnega omrežja, motnje delovanja priprave vode, temveč tudi izpad oskrbe s pitno vodo.
OPREDELITEV DEJAVNNIKOV TVEGANJA NA PRISOTNOST PARAZITOV
Opredelitev dejavnikov tveganja, vzorčenje in preskušanje na prisotnost parazitov v pitni vodi ter določanje tveganja za infekcijo se izvede skladno s Priporočili za ravnanje ob utemeljenem sumu, da so lahko v pitni vodi prisotni paraziti (IVZ v sodelovanju z območnimi zavodi za zdravstveno varstvo; Verzija 2, 13.5.2010).
SPLOŠNI DEJAVNIKI TVEGANJA ZA ONESNAŽEVANJE VODE SPARAZITI
· Surova voda:
površinska voda ali voda na katero vpliva površinska voda *
*vode v katerih je ugotovljena znatna prisotnost mikro ali makroorganizmov ali vode z znatnimi in hitrimi spremembami lastnosti, ki so tesno povezane z atmosferskimi značilnostmi ali značilnostmi površine ali površinske vode.
· Escherichia coli:
Prisotnost E. coli pred pripravo vode, v kolikor so ti podatki znani.
· Epidemiološki podatki:
- prisotnost obolelih na območju vodovarstvenih območij (možni izločevalci),
- prisotnost obolelih na območju distribucije sistema (možni oboleli),
- izbruh kriptosporidioze v povezavi z vodo v preteklosti, kjer je bil vzrok izbruha nepojasnjen in niso bili izvedeni specifični ukrepi, ki bi preprečili ponovne izbruhe.
· Katerikoli od naslednjih možnih virov kriptosporidijev na vodovarstvenem območju:
- reja domačih ali divjih živali (tudi klavnice, živinski sejmi),
- izpusti komunalnih odpadnih vod, greznice,
- shranjevanje in uporaba gnoja, gnojevke pri gnojenju travnatih in poljedelskih površin.
· Neustrezno izvedeno in vzdrževano zajetje in elementi sistema, ne glede na rezultate laboratorijskih preskusov.
· Priprava vode:
- če priprava ne zagotavlja odstranjevanja ali zadrževanja delcev večjih od 1 mikrometra.
- pomanjkljivosti priprave, neustrezno delovanje in vzdrževanje naprav za pripravo vode. To velja za sisteme, kjer je priprava potrebna.
DEJAVNIKI TVEGANJA ZA PRISOTNOST PARAZITOV AKTIVNIH VODNIH VIROV
Na osnovi pregleda rezultatov vzorčenja surove in pripravljene pitne vode in vode po pripravi so ugotovljeni naslednji dejavniki tveganja za onesnaženje vodnih virov.
· Vodni vir Malni
Za glavni vodni vir Malni, ki oskrbuje VS Postojna-Pivka ni izdelanega odloka, ki bi določal vodovarstvena območja in ukrepe za varovanje pred onesnaženjem pitne vode razen za najožji ograjen del okrog zajetja.
Vir pitne vode uvrščamo med površinske vode. Poglavitna lastnost kraškega vira je mikrobiološka (fekalna) onesnaženost ter povečana motnost ob večjih padavinah.
Surova izčrpana voda je vedno mikrobiološko (fekalno) onesnažena. Izvor fekalnega onesnaženja so bodisi neurejena kanalizacija, gnojenje kmetijskih površin, živinoreja ali izločki gozdnih živali na vodozbirnem območju.
Obdelana voda je bila kontrolirana na prisotnost parazitov – Cryptosporidium spp. in Gardia. Oba kontrolirana parazita (ciste) v vodi nista prisotna.
· Nanoški vodni vir
Za nanoške vodne vire je izdelan odloka, ki določa vodovarstvena območja in ukrepe za varovanje pred onesnaženjem pitne vode.
Vire pitne vode uvrščamo med površinske vode. Poglavitna lastnost kraškega vira je mikrobiološka (fekalna) onesnaženost ter povečana motnost ob večjih padavinah.
Surova izčrpana voda, iz zajetij nad Šmihelskim rezervoarjem in Stranskim rezervoarjem je občasno mikrobiološko (fekalno) onesnažena. Izvor fekalnega onesnaženja so v glavnem izločki gozdnih živali na vodozbirnem območju in izredno površinska voda. Surova načrpana voda vodnega vira Korotan pa je vedno mikrobiološko (fekalno) onesnažena.
Surova voda je bila kontrolirana na prisotnost parazitov – Cryptosporidium spp. in Gardia v vseh treh vodnih virih. V vodnih virih Šmihel in Strane nista bila prisotna, v vodnem viru Korotan tudi ne vendar da občasno nista prisotna z gotovostjo ne moremo trditi.
Obdelana voda vseh treh vodnih virov je bila kontrolirana na prisotnost parazitov – Cryptosporidium spp. in Gardia. Oba kontrolirana parazita (ciste) v vodi nista prisotna.
Motnost surove vode se navadno pojavi le na vodnih virih nad Šmihelskim rezervoarjem ob obilnih padavinah zaradi izredno površinske vode ter virom Korotan. Na vodne vire nad Stranskim rezervoarjem obilne padavine ne vplivajo zato voda iz teh zajetij ne pomotni.
VZORČENJE IN LABORATORIJSKO PRESKUŠANJE VZORCEV PV NA PRISOTNOST PARAZITOV
Paraziti se v pitni vodi rutinsko ne določajo. Vzorec pitne vode na prisotnost parazitov (Criptosporidium spp. in Giardia) se redno znotraj rednega notranjega nadzora odvzame po končani pripravi pitne vode na vodarni Malni in na vodarni Korotan 1 x letno v najslabših vremenskih pogojih.
Znotraj notranjega nadzora, je v redno spremljanje kakovosti pitne vode vključeno določanje Clostridium perfringensa s sporami.
V primeru, da najdemo v vzorcu vode iz vodnega vira Malni Clostridium perfringens se odločimo za vzorčenje in preskušanje na Cryptosporidium spp. in Gardia. Za ugotavljanje prisotnosti Cryptosporidium spp. in Gardia in njihovih cist se odločimo tudi v primeru povečane motnosti nad 1 NTU po pripravi eventualno zaradi izpada delovanja (UF).
Nanoški vodni viri nimajo posebne priprave vode, imajo le dezinfekcijo s kloriranjem. Prisotnosti parazitov in njihovih razvojnih oblik ne iščemo, v primeru prisotnosti Clostridium perfringensa in/ali povečane motnosti nad 1 NTU se odločimo za zamenjavo vodnega vira z izklopom nanoških virov.
Pri določanju mesta odvzema je potrebno upoštevati pripravo vode:
-
Če se voda pripravlja, se vzorec odvzame po končani zadnji stopnji priprave;
-
Če priprave ni, se vzorec vode odvzame čim bližje zajemu. Če je več zajemov, vendar gre hidrogeološko za isti vodni vir, se vzorec odvzame na reprezentativnem mestu po združitvi in pred distribucijo;
-
Če se omrežje napaja iz več vodnih virov na različnih koncih, se vzorec odvzame iz vsakega posameznega vira ob upoštevanju zahtev iz prejšnjih dveh alinej.
-
V okviru iskanja vzrokov kontaminacije vode, se vzorčenje izvede v surovi vodi in vodi po pripravi.
Vsak posamezni dejavnik tveganja predstavlja priporočilo za ugotavljanje prisotnosti Clostridium perfringensa medtem, ko je ob prisotnosti dveh in več dejavnikov tveganja ugotavljanje prisotnosti Clostridium perfringensa v pitni vodi nujno.
TVEGANJE ZA INFEKCIJO S PARAZITI
ZAKLJUČEK
- Vodni vir Malni
Surova voda iz vodnega vira Malni je stalno mikrobiološko – fekalno onesnažena. Zaradi stalne prisotnosti Clostridium perfringensa s sporami je bila pregledana voda po pripravi na prisotnost parazitov (Cryptosporidium spp. in Giardia). Ugotovljena je bila prisotnost obeh vrst parazitov. Zato se je v letu 2012 kot preventivni in korekcijski ukrep dopolnila priprava pitne vode z UV dezinfektorjem, konec leta 2017 pa se je ob rekonstrukciji vodarne dogradilo novo (UF), ki je nadomestila hitre peščene filtre.
Prisotnost parazitov (Cryptosporidium spp. in Giardia) se spremlja 1x leto. S podatkom se spremlja kakovost priprave vode.
Priprava vode na vodnem viru Malni je učinkovita in stabilna priprava vode za odpravo parazitov v vodi, vendar je potrebno redno vzdrževanje naprav in izvajanje redne kontrole nad posamezno stopnjo priprave vode.
- Nanoški vodni vir
V surovi vodi zajetja Divji skedenj in Rjava reber, ki oskrbuje naselje Strane in par okoliških vasi, do sedaj ni bilo ugotovljene prisotnosti Clostridium perfringensa s sporami.
Ker je voda površinska in občasno (fekalno) mikrobiološko onesnažena se prisotnost Clostridium perfringensa s sporami rutinsko preverja v vzorcu surove in pitne vode pri uporabniku na omrežju.
V kolikor bi se pri vzorčenju surove in pitne vode ugotovilo prisotnost Clostridium perfringensa s sporami se vodni vir in priprava vode zapreta ter preusmerita na vodni vir Malni. Vodni vir se nazaj vzpostavi, ko ni več prisotnega Clostridium perfringensa s sporami, v vzorcu surove vode. Po kontrolnem vzorčenju se cevovod temeljito spira. Prisotnosti parazitov (Criptosporidium spp. in Giardia) se ne izvaja.
Surova voda zajetij Šklavsovka in Tres, ki oskrbuje naselje Šmihel in ostala okoliška naselja je občasno mikrobiološko fekalno onesnažena. Obdelana voda se je zaradi občasne prisotnosti Clostridium perfringensa s sporami pregledala na prisotnost parazitov (Cryptosporidium spp. in Giardia). Prisotnost le-teh ni bila potrjena. v letu 2011 uvedel preventivni in korekcijski ukrep preusmeritve vodnega vira ter v letu 2014-2015 ukinitev dveh zajetij Rorček in Šklasovka mala.
V kolikor bi se pri vzorčenju surove in pitne vode ugotovilo prisotnost Clostridium perfringensa s sporami se vodni vir in priprava vode zapreta ter preusmerita na vodni vir Malni. Vodni vir Šmihel se nazaj vzpostavi, ko ni več prisotnega Clostridium perfringensa s sporami, v vzorcu surove vode. Po kontrolnem vzorčenju se cevovod temeljito spira. Prisotnosti parazitov (Criptosporidium spp. in Giardia) se ne izvaja.
V vodnem viru Korotan se prisotnost parazitov (Cryptosporidium spp. in Giardia) spremlja 1x leto in sicer po pripravi pitne vode.
Priprava vode na vodnem viru Korotan je z uporabo UF in dezinfekcijo Na-hipoklorit učinkovita in stabilna priprava pitne vode pri odpravi parazitov v vodi, vendar je potrebno redno vzdrževanje naprav in izvajanje redne kontrole nad posamezno stopnjo priprave vode.