Notranji nadzor je vzpostavljen na podlagi predpisov, ki urejajo zdravstveno ustreznost živil. S pomočjo predpisanega notranjega nadzora prepoznavamo in obvladujemo mikrobiološke, kemijske in fizikalne agense, ki predstavljajo potencialno nevarnost za zdravje ljudi.
Cilj izvajanja notranjega nadzora je zagotavljanje skladnosti pitne vode na pipah oziroma tistih mestih, kjer se voda uporablja kot pitna voda. Skladnost pitne vode pomeni, skladnost le-te z zahtevami mejnih vrednosti parametrov iz predpisov, ki urejajo zdravstveno ustreznost živil.
Pitna voda je zdravstveno ustrezna, kadar:
• ne vsebuje mikroorganizmov, parazitov in njihovih razvojnih oblik v številu, ki lahko predstavlja nevarnost za zdravje ljudi,
• ne vsebuje snovi v koncentracijah, ki same ali skupaj z drugimi snovmi lahko predstavljajo nevarnost za zdravje ljudi,
• je skladna z zahtevami, ki jih določajo predpisi, ki urejajo zdravstveno ustreznost živil (Pravilnik o pitni vodi).
Na podlagi tega smo si kot upravljavec predpisali notranji nadzor, ki temelji na opazovanju, meritvah, vzorčenju in preskušanju. Z rednimi notranjimi kontrolami obratovanja in stanja na objektih zagotavljamo dodatno zanesljivost delovanja celotnega vodovodnega sistema.
Opazovanje
V proces opazovanja je vključeno spremljanje izvajanja aktivnosti:
• na stopnjah tehnološkega procesa, ki zahtevajo opazovanje,
• načrt čiščenja in deratizacije,
• načrt vzdrževanja,
• vključevanje oseb v tehnološki proces,
• obvladovanje delovnih nalog,
• zdravstvenega stanja in osebne higiene osebja.
Opazovanja se zapisuje v predpisane obrazce.
Meritve
Nadzor z meritvami vključuje spremljanje fizikalno-kemijskih in mikrobioloških parametrov, ki so prilagojeni vrsti in stopnji tehnološkega procesa. Najpogostejši fizikalno-kemijski parametri so pH, električna prevodnost, klor, motnost, amonij, aluminij. Najpogostejši mikrobiološki so preskusi posameznega ciljnega mikroorganizma, skupno število kolonij pri določeni temperaturi, ATP testi…
Pogostost (frekvenca) spremljanja parametrov je prilagojena vrsti tehnologije od zajetja, priprave, distribucije in končnega porabnika pitne vode. Definirana je kot stalen ali občani nadzor.
• Stalen, nepretrgan oz. kontinuiran nadzor je sprotno odkrivanje in evidentiranje napak ali odstopanj od ciljnih vrednosti. Omogoča pravočasne popravke in preprečuje odklone od kritičnih mejnih vrednosti. Izvaja se kontinuirano (on-line) na določenih KKT (kritičnih kontrolnih točkah), ki zahtevajo najvišjo raven varnosti. Znotraj procesov jih uporabljamo zaradi visoke stopnje zanesljivosti.
• Občasen, nekontinuiran nadzor je spremljanje aktivnosti na tistih KKT, kjer zaradi narave procesa ali stroškov nadzora ni mogoče vzpostaviti stalnega oz. kontinuiranega nadzora.
Uporaba računalniško podprtih sistemov veliko pripomore k izboljšanju in olajšanju izvajanja nadzora z meritvami. V lastnem nadzoru imamo sistem podprt z on-line meritvami. Ob kakšni koli nepravilnosti na sistemu se sproži opozorilni alarm. Alarm nas opozori na napako, katero urgentno odpravimo še predno pride do poslabšanja kvalitete na pitni vodi. Vse izvedene ukrepe se beleži za v predpisane obrazce.
Zato smo si znotraj notranjega nadzora na terenu predpisali spodaj navedene občasne meritve in prepise meritev iz ON-line. Meritve posameznih parametrov se izvajamo predpisanih navodilih za delo. Izmerjene meritve se beleži v predpisane obrazce.
Meritve na terenu izvajamo z vgrajenimi in prenosnimi merilniki, za katere zagotavljamo brezhibno delovanje z rednim periodičnim preverjanjem in/ali kalibriranjem.
Vgrajeni merilniki so:
- merilnik prostega preostalega klora (kolorimeter),
- merilnik temperature (termometer),
- merilnik motnosti (turbidimeter),
- merilnik elektroprevodnosti,
- merilnik pH vrednosti
- merilnik redox potenciala
- merilnik SAK.
Prenosni merilni instrumenti, ki se uporabljajo v procesu oskrbe s pitno vodo so:
- merilnik prostega preostalega klora (kolorimeter),
- merilnik aluminija (fotometer),
- merilnik temperature (termometer),
- merilnik motnosti (turbidimeter)
- merilnik amonija
- merilnik nitrita.
Tabela izvajanja ročnih meritev na terenu in prepisov on-line v sistemu notranjega nadzora
Vzorčenje pitne vode
Z laboratorijskim preizkušanjem vzorcev pitne vode (ožje gledano) potrjujemo skladnost pitne vode z zahtevanimi mejnimi vrednostmi parametrov v okviru pravilnika. Širše gledana pa potrjujemo še ustreznost priprave pitne vode in predpisov notranjega nadzora.
Znotraj sistema imamo dvojno vzorčenje, in sicer za notranji nadzor in zunanji nadzor (državni monitoring). Razlika med državnim monitoringom in notranjim nadzorom je v tem, da se pri državnem monitoringu preverja stanje kakovosti pitne vode, s postopki v internem nadzoru pa se zagotavlja varno oskrbo z zaželeno kakovostjo pitne vode.
Posamezni parametri kot pokazatelji stopnje onesnaženosti pitne vode:
· Mikrobiološki parametri nam pokažejo obseg in stopnjo onesnaženosti pitne vode z mikroorganizmi. Iz rezultatov preskušanj je razvidno ali je voda onesnažena s fekalnimi klicami (Escherichia coli, enterokoki), ki imajo izvor v človeških in/ali živalskih iztrebkih, ali z indikatorskimi klicami – parametri (Clostridium perfringens s sporami, koliformne bakterije, število kolonij pri 22 °C in pri 37 °C). Zaradi uživanja vode, onesnažene s fekalnimi klicami lahko zbolimo. Specifičnih povzročiteljev bolezni rutinsko v pitni vodi ne iščemo.
· Preskušanje vzorca pitne vode na posamezne kemijske parametre (kot so na primer nitrati, pesticidi, svinec) pokaže obseg in stopnjo onesnaženosti pitne vode s kemičnimi snovmi, ki lahko predstavljajo tveganje za zdravje ljudi. Kljub velikemu številu kemikalij v okolju so v normative vključene le nekatere, s katerimi si pomagamo pri oceni.
· Za indikatorske parametre mejne vrednosti niso določene na osnovi neposredne nevarnosti za zdravje, ampak nam dajo informacijo o urejenosti celotnega sistema in nas opozarjajo, zlasti ob spremembah, da se z vodo nekaj dogaja in jih je treba raziskati.
· Pesticidi so kemikalije, ki jih uporabljamo za zatiranje ali nadziranje škodljivcev. Po pravilniku o pitni vodi ‘pesticidi’ pomeni: organski insekticidi, organski herbicidi, organski fungicidi in drugi.
· Radioaktivnost v vodi je lahko naravnega ali umetnega izvora. V prvem primeru je geološkega porekla, v drugem pa gre za posledice preizkusov orožja, izpuste iz jedrskih elektrarn, zdravstva ali iz druge uporabe. Ker deluje sevanje rakotvorno, zanj ni varne meje.
Razdelitev preskušanj, ki se izvajajo v okviru notranjega nadzora in državnega monitoringa
Redna preskušanja nam dajo osnovne informacije o pitni vodi, kot tudi informacije o učinkovitosti priprave pitne vode, zlasti dezinfekcije, kjer se ta uporablja. Občasna preskušanja nam dajo informacije o skladnosti pitne vode za vse parametre, ki so predpisani s Pravilnikom o pitni vodi.
Izvajanje vzorčenja in preskusov za notranji nadzor
Vzorčenje za notranji nadzor se izvaja za dva različna namena in sicer za izvajanje preskusov v:
• lastnem laboratoriju in
• pooblaščenem akreditiranem laboratoriju.
Preskuse v lastnem laboratoriju smo vpeljali v letu 2012. Prednost je v krajšem času od vzorčenja do rezultatov preskusov. Preskusi se izvajajo na podlagi vnaprej pripravljenih reagentov (kivetni testi, hitri testi) in so prilagojeni za rutinska, vsakodnevna preskušanja. Uporabljamo jih redno, saj nam omogočajo spremljanje vplivov na kakovost pitne vode po vseh aktivnostih oziroma posegih na vodovodnem sistemu (pranja objektov, spiranja omrežja, popravila okvar, dezinfekcije, vzdrževana dela,…) in spremembi vremenskih razmer. Sume na slabšanje kvalitete pitne vode pridobljene s lastnim preskušanjem vedno potrjujemo s ponovnim vzorčenjem in preskušanjem v pooblaščenem laboratoriju.
Kadar rezultati preskušanja vzorcev v akreditiranem laboratoriju pokažejo, da pitna voda ni skladna z mejnimi vrednostmi posameznega parametra po Pravilniku o pitni vodi je potrebno nemudoma ugotoviti vzroke neskladnosti ter izvesti ukrepe za njihovo odpravo. Pri izbiri ukrepov omejitve ali prekinitve dobave pitne vode je treba upoštevati tudi tveganje za zdravje ljudi, ki bi lahko bilo posledica takih ukrepov. Kot upravljavec vedno sprejmemo ukrep, ki je potreben za varovanje zdravja ljudi.
Preskusi v lastnem laboratoriju nam služijo kot dodatna pomoč pri notranjem nadzoru, o rezultatih javnosti ne poročamo. Za uvajanje ukrepov za porabnike pitne vode in poročanje javnosti uporabljamo poročila preskusov, ki jih izvajajo akreditirani laboratoriji.
Vzorčenje izvaja in preskušanje v internem laboratoriju izvaja vodja službe za zdravstveni nadzor in analize in sodelavec v laboratoriju.
Vzorčevalec vzorčenje izvede po predpisanem letnem planu tekočega koledarskega leta in po navodilih, ki so sestavni del delovnih navodil tega HACCP sistema.
Znotraj HACCP načrta smo si predpisali mesta vzorčenja, vrsto preskušanj in najmanjšo frekvenco vzorčenja. Mesta vzorčenja so stalna in se uporabljajo tako za notranji kot zunanji nadzor. Določena so na podlagi oskrbovanih območij in vodnih virov. Mesta vzorčenja so opredeljena v prilogi dokumenta HACCP.
Obseg parametrov, ki jih izvajamo v okviru notranjega nadzora:
- skupno število mikroorganizmov (SŠMO)
Na podlagi značilnosti sistema smo si predpisali frekvenco in obseg posameznih preskušanj na posameznem vzorčnem mestu. Vzorčno mesto, vrsta in frekvenca so prikazani v obliki terminskega plana monitoringa, ki je sestavni del priloge tega HACCP dokumenta.
Frekvenca in vrsta preskušanj lastnega laboratorija sta vzpostavljena z namenom rednega spremljanja dogajanja na vodovodnem sistemu pred in po pripravi pitne vode. Na takšen način pridobivamo redne podatke obnašanja vodnega vira pa tudi samega sistema. Podatki so nam v pomoč pri spoznavanju celotnega vodovodnega sistema (od zaledja do končnega uporabnika). Na podlagi podatkov si bomo lažje predpisovali uspešen in obvladljiv notranji nadzor v vsakem trenutku. Vzorčna mesta, vrsta in frekvenca vzorčenja so prikazani v obliki terminskega plana, ki je v prilogi tega HACCP dokumenta.